Osnovne tehnologije odrskih strojev so ključnega pomena za doseganje varnega, natančnega in prilagodljivega premikanja odrske opreme; zajemajo predvsem vidike, kot so mehanski prenos, krmiljenje avtomatizacije in koordinacija več-naprav. V kontekstu odrskih strojev se "dvižni prenos" nanaša na tehnični sistem, ki uporablja posebne mehanske strukture in sisteme napajanja za pogon odrske opreme v navpični smeri. Njegova glavna funkcija je pretvarjanje moči v nadzorovano vertikalno gibanje, s čimer izpolnjuje zahteve gledaliških predstav glede prostorske transformacije, realizacije posebnih učinkov, pozicioniranja opreme in uprizarjanja izvajalcev.
Običajni načini prenosa dviganja, ki se uporabljajo v odrskih strojih, vključujejo toge verižne pogone, gibljive zobate letve, pogone z vijačnimi dvigalkami, velike-vijačne pogone, verižne pogone, pogone z žično vrvjo in pogone-za škarjasta dvigala. Togi verižni pogoni so primerni za uporabo v relativno plitvih temeljnih jamah; odlikujejo jih visoka učinkovitost prenosa, visoka nosilnost, visoka natančnost in relativno visoke hitrosti delovanja. Vendar pa zahtevajo stroge proizvodne zahteve in visoke proizvodne stroške ter se uporabljajo predvsem v aplikacijah, kot so dvižne jame za orkestre. Fleksibilni regalni pogoni uporabljajo sestav-regalo, ki se lahko upogne v eno smer in tvori dvižni mehanizem. Pogoni z vijačnimi dvigalkami ponujajo visoko nosilnost, lastne samo-zaklepne lastnosti (preprečevanje povratnega-voženja) in zagotavljajo visoko natančnost; vendar so zanje značilne nizke hitrosti delovanja, nizka učinkovitost prenosa in visoka raven hrupa. Zato se večinoma uporabljajo v sistemih, ki zahtevajo srednje{10}}do-nizke hitrosti, visoke obremenitve in visoko natančnost -, kot so dvižne stopnje, kjer so varnostne zahteve najpomembnejše. Veliki-vijačni pogoni so primerni za plitve temeljne jame; delujejo pri sorazmerno nizkih hitrostih, ustvarjajo velik hrup in predpisujejo stroge varnostne zahteve za nadzorni sistem. Uporabljajo se predvsem v dvižnih orkestrskih jamah in zložljivih sedežnih sistemih. Verižni pogoni se ponašajo z visoko učinkovitostjo prenosa in so primerni za-razdalje, srednje-do-visoke hitrosti in velike-obremenitve; vendar so nagnjeni k ustvarjanju hrupa in vibracij med-delovanjem pri visoki hitrosti in povzročajo višje stroške vzdrževanja. Uporabljajo se predvsem v aplikacijah, kot so dvižni sistemi glavnega odra. Pogoni z žično vrvjo ponujajo dinamično{24}}izkoristek prenašanja obremenitev približno 85 % in izkazujejo izjemno odpornost na udarne obremenitve, zaradi česar so primerni za prenos-na dolge{26}}razdalje in visoke-hitrosti. Kljub temu kažejo manjšo natančnost prenosa in zahtevajo periodično vzdrževanje; uporabljajo se predvsem za aplikacije, kot so letve za razsvetljavo, letve za kulise in eno{29}}točkovna dvigala. Pogoni-škarjastih dvigal so primerni za plitve temeljne jame; njihova hitrost delovanja in ravni hrupa se razlikujejo glede na spremljajoči prenosni mehanizem. Imajo relativno nizko odpornost na vodoravne sile, vendar ponujajo zmerne proizvodne stroške, zaradi česar so primerni predvsem za aplikacije, kot so majhne dvižne ploščadi.
Avtomatizirani krmilni sistemi za odrske stroje, ki temeljijo na PLC-, predstavljajo vrhunec tehnološkega razvoja na tem področju, pri čemer je celoten sistem zasnovan na modularni arhitekturi. Sistem v svojem jedru uporablja PLC-je -, kot je Siemens S7-200 serija - kot primarne krmilnike, ki uporabljajo protokol vodila MODBUS za zagotavljanje zelo zanesljive komunikacije. Industrijski-fotoelektrični kodirniki služijo kot senzorji sistema. Ključne funkcionalnosti vključujejo natančen nadzor odrskih letev in podobne opreme -, ki omogoča prosto navpično gibanje, pozicioniranje in ustavljanje - ter možnost nastavitve zgornje in spodnje meje gibanja ter posebnih pozicionirnih točk na kateri koli lokaciji vzdolž poti potovanja. Sistem podpira konfiguracijo več kot 100 različnih prizorov v eni predstavi; vsaka scena je sposobna hkrati nadzorovati več letev. Poleg tega ima sistem samodejni mehanizem za učenje in popravljanje napak pri pozicioniranju, kar zagotavlja operativno natančnost manj kot 1 cm. Poudarki sistema vključujejo prilagodljive možnosti konfiguracije, izjemno zanesljivost, celovito več-nivojsko diagnostiko napak in trojno redundantni sistem za zaščito omejitev, vse upravljano prek intuitivnega grafičnega uporabniškega vmesnika.
Tehnologija sinhronega krmiljenja z več-motorji predstavlja enega osrednjih stebrov sodobne avtomatizacije odra, saj širok nabor odrske opreme - vključno z dvižnimi ploščadmi, svetilnimi letvami in drugim - zahteva sinhronizirano delovanje več motorjev. Za obravnavo posebnih sinhronizacijskih zahtev dvižnih ploščadi, svetilnih letev in podobnih naprav med nastopi v živo sistem uporablja algoritem za nadzor "elektronske navidezne glavne osi" kot svoj osrednji sinhronizacijski motor. Običajno ta sistem uporablja Siemensove PLK-je kot glavne krmilnike, pogone s spremenljivo frekvenco (VFD) MM440 za aktiviranje motorja in fotoelektrične kodirnike za zaznavanje položaja. Komunikacija je omogočena prek robustnih,-razdeljenih nadzornih omrežij v realnem času -, kot je Profibus-DP -, kar omogoča hitro, natančno in varno sinhronizirano delovanje različnih odrskih naprav.